Ukrotite svojega mentalnega hišnega ljubljenčka.
Misli so tiste, ki nam povzročajo težave in slabo počutje. Večina življenjske drame se odvije v naših glavah, saj se več kot 90 % vseh negativnih misli nikoli ne realizira v resničnem življenju. Torej, imamo manj kot 10 % možnosti, da se vsa katastrofična stanja, ki smo si jih jasno naslikali v mislih, dejansko zgodijo. To pomeni, da je večina našega mentalnega napora stran vržen čas. Pa če bi ostali samo pri času, bi bilo v redu. Težava je v tem, da naše telo časa kot takšnega ne prepoznava in dejansko ne ve, kaj se zares dogaja in kaj se dogaja samo v naših mislih.
Vzemimo za primer vas kot zaposlenega in vašega šefa, s katerim nista v najboljšem razmerju. Danes zjutraj je šef prigovarjal vašemu delu in sposobnostim, saj ste naredili napako, ki pa je hitro popravljiva in ste jo takoj tudi odpravili. Od zapleta do vrha dramaturškega loka in končnega razpleta je minilo 5 minut. Šef vas je označil za nesposobnega in vas okaral z besedami: »Spet si naredil enako napako, a res ne moreš biti pozornejši in opraviti stvari natančneje?« Takrat se je v vas sprožil plaz čustvenih odzivov, ki so pritisnili na šibke točke podzavesti. Tam namreč hranimo vse spomine, ki so nas pripeljali do ideje, da nismo dovolj dobri, te pa smo pridelali že nekje v otroštvu.
»Seveda se ob tovrstnem stanju pri različnih ljudeh sprožijo različni podzavestni vzorci.«
Stanje je potegnilo vse te ideje na plano in aktiviralo vaše telo, ko ste slišali nekaj krepkih na svoj račun. Ker je telo dobilo signal od uma, da je čas za beg ali boj, so vas preplavili hormoni in vklopili vse potrebne funkcije, da vas um obvaruje pred popolnim pogromom. Stanje na delovnem mestu ste seveda hitro rešili in popravili napako, a v svojih mislih še ves dan premlevate dogodek, ob tem pa doživljate cel čustven vrtiljak, ki se prepleta z namišljenimi dialogi s šefom; od tega, kaj vse bi mu povedali, mogoče bi ga celo udarili ali polili z vročo kavo po novi srajci. Naša kreativnost tukaj res ne pozna meja. Vse to premlevate še ves dan. Ob tem pa telo ne ve, da se v resnici ne kregate s šefom in ga ne polivate s kavo, saj misli sprožajo hormonske odzive, če se stanje dogaja zares ali pa samo v naši glavi. Telo je napeto, saj je v resnem spopadu s šefom, ki mu moramo dokazati, da se ne more tako pogovarjati z vami. Za vse dialoge, ki se odvijajo v vaši glavi, pa je zadolžen mentalni hišni ljubljenček, ki ga boste spoznali v nadaljevanju.
Vsi ti dialogi v glavi povzročajo telesne odzive še ves dan oziroma vsakič, ko nas misli pripeljejo v dano stanje. Na ta način si pridelamo ogromno stresa, ki na dolgi rok, zaradi vseh telesnih odzivov, ki jih povzročajo misli, lahko pripelje celo do bolezni. Da bi bolje razumeli stres, kako do njega pride in zakaj je nujno potreben v naših življenjih, vas vabim k ogledu spodnjega videa, kjer natančno razložim, zakaj je stres nujno potreben in kdaj postane uničujoč.
Poskrbite za mentalnega ljubljenčka, da vam ne bo povzročal težav.
Naše misli v psihologiji pogosto opisujemo kot opico, ki skače sem in tja, z veje na vejo, brezciljno in nepovezano. Nekaterih idej se čvrsto oprime in jih ne izpusti, druge kategorično zavrača in trmari. Edini namen te naše opice je, da poskrbi za preživetje svojega lastnika – tebe. V tej želji, da obvaruje lastnika, pa je pogosto precej nadležna in nas zavira, saj je njeno razmišljanje čustveno in ne racionalno. Odziva se glede na izkustva iz preteklosti, zanjo pa so značilne paranoične misli, saj je njena naloga dajati občutek varnosti lastniku. Prav tako si hitro ustvari mnenje o stanjih in ljudeh – izključno na podlagi čustev in vtisov. Razmišlja črno-belo in ne dopušča vmesnih barvnih odtenkov, s tem pa zamegli pogled na različne možnosti, ki jih imamo v danem stanju. Naša mentalna opica ima rada katastrofične misli, saj ves čas opreza za nevarnostjo in v vsakem stanju poišče najhuje, kar se lahko zgodi. Poleg tega pa je njeno razmišljanje nerazumno, pogosto postane nespametno in nas na koncu pripelje do tega, da izpademo precej neumno. Mentalna opica hitro presodi in obsodi brez milosti.
Ker naš mentalni hišni ljubljenček nima racionalnega razuma, je pomembno, da zanj dobro poskrbimo, saj nam bo tako povzročal manj preglavic. Zaradi naslanjanja na pretekla izkustva vedno išče najslabše možne scenarije, zato je pomembno, da negativne ideje in vzorce iz preteklosti, ki nam ne koristijo več, pobrišemo in jih nadomestimo z novimi, pozitivnimi idejami, ki nam bodo v življenju služile. S tem bomo opico v možganih pomirili, saj se ne bo mogla naslanjati na uničujoče vzorce in delati scenarijev katastrofe. Najlažji način, da pridemo do zakoreninjenih vzorcev preteklosti, je hipnoza, saj se z njeno pomočjo dokopljemo do globoko zakoreninjenih idej in vzorcev, ki so nastali na podlagi preteklih izkustev. Več je teh vzorcev, bolj nemiren je naš opičji prijatelj.
Za začetek pa je najbolje, da opičjemu mentalnemu hišnemu ljubljenčku nadenete lepo ime in se z njim spoprijateljite, saj bosta tako najlažje živela v popolnem sožitju. V besedah profesorja Steva Petersa pa najdemo eno pomembno resnico: »Če bi svoje šimpanze ukrotili, bi živeli v precej drugačnem svetu.«
Te zanima, ali je hipnotransformacijska metoda HTM™ prava rešitev tudi za tvoje težave?
Prijavi se na popolnoma neobvezujoč BREZPLAČNI posvet, kjer se pogovoriva o tvojih težavah in skupaj ugotoviva, če oziroma kako jih lahko ZA VEDNO premagava s hipnozo.
Če na koncu posveta želiš mojo pomoč – super! Hitro bova našla popoln paket hipnoterapije zate.
Če pa ugotoviš, da zadeva ni zate – nič hudega. Vseeno tekom najinega pogovora dobiš obilo uporabnih nasvetov, ki ti bodo pomagali rešiti tvoje probleme.
Tako da za izgubit nimaš nič : )
*Zaradi mojega nabitega urnika, imam omejeno število mest za brezplačni posvet. Če zgornji gumb še deluje, imam še nekaj prostih mest.
*Zaradi mojega nabitega urnika, imam omejeno število mest za brezplačni posvet.
Če zgornji gumb še deluje, imam še nekaj prostih mest.
Povezane vsebine
