Pozitivno mišljenje je v zadnjih letih precej priljubljena besedna zveza, ki se je med ljudmi zares začela intenzivneje širiti leta 2006 z izidom svetovne mega uspešnice Rhonde Byron, ki je s knjigo Skrivnost (The Secret) dala upanje milijonom ljudi po vsem svetu, da lahko s pozitivnim mišljenjem in zakonom privlačnosti delamo čudeže. Mnogi so ideje začeli prakticirati, a bili hitro razočarani, saj zadeva ni delovala. Ko že misliš, da imaš recept za boljše počutje v možganih, se ti sesuje še tisti zadnji kanček upanja, da te bo karkoli v življenju potegnilo iz centrifuge življenja, ki ga ne želiš živeti. Gibanja pozitivnega mišljenja so dobila neverjetne razsežnosti v zadnjem desetletju, prešla pa so v uporabo pri raznovrstnih tehnikah poslovnih in življenjskih coachev. Mnogi, ki so upali na čudežno rešitev, ki je precej enostavna, so se razočarani, saj naj tehnika ne bi delovala, podali na stara pota brezupa in slabega počutja.
Dotaknila se bom nekaterih dejstev, ki niso miti holističnih znanj, ampak z znanostjo podprta dejstva. Dr. Bruce Lipton je eden vidnejših raziskovalcev celične biologije, ki se ukvarja z raziskovanjem energije misli in socialnim vplivom na celične strukture. Pomembno dognanje, ki ga izpostavlja, je dejstvo, da energija misli nadvlada materijo. Če poenostavimo, naše življenje ni v celoti odvisno od genov in predispozicij, ki jih dobimo ob rojstvu, ampak od naših misli. Pozitivne misli imajo namreč globok učinek na vedenje in gene, vendar samo, ko so v harmoniji s podzavestnimi programi. In prav tukaj se skriva trik, zakaj pozitivno mišljenje včasih ne obrodi sadov. Ko naše mišljenje ni v sozvočju z globoko zakoreninjenimi idejami podzavesti, pozitivne misli ne bodo delovale. Seveda s pozitivnim mišljenjem ni nič naroče, četudi v popolnosti ne obrodi sadov, saj bomo z njim naredili ogromno dobrega za svoje telo in um. Ko mislimo pozitivno in nismo v stresu, to odlično vpliva na naš telesni ustroj, izločajo se hormoni sreče, naše življenjske funkcije so v sozvočju in vsekakor si s pozitivnim mišljenjem ne moremo škoditi.
Naša podzavest je prava zakladnica idej in vzorcev, ki so sejali semena že v zgodnji mladosti, del pa jih izhaja tudi iz izkušenj preteklih rodov, ki jih je Freud poimenoval kolektivno nezavedno. Naša identiteta se razvija skozi otroštvo, vse do obdobja mladostništva, in to je ključen čas, ko sprejemamo ideje in vplive iz okolja. Če poenostavim in nekoliko pretiravam: Otrok, ki je star šest let, med igro svoji mami z velikim navdušenjem pove, da bo postal astronavt, ko odraste. Mama mu v posmehu odvrne, naj ne pretirava, saj ona ne ve za nobenega astronavta iz Slovenije, doda recimo, da sploh nimamo šole, kjer bi lahko postal astronavt, in da je to za njega nekaj nedosegljivega. Mogoče doda še kakšno opazko v smeri: »Pa saj si čisto preveč neroden za astronavta, veš, koliko zadev moraš obvladati za takšen poklic.«
Sanje, ki so bile še pred minuto za otroka nekaj popolnoma uresničljivega, so se v trenutku razblinile, ko mu njegova glavna avtoriteta, ki ve, kako se stvarem v življenju streže, pojasni, naj neha sanjati, saj ni dovolj dober za to, da bi postal astronavt, ker je neroden. In ne samo to, prihaja iz države, kjer je takšno idejo nemogoče uresničiti. Tovrstnih mimogrede pogovorov, ki so pogosto zelo banalni, imamo od rojstva do mladosti veliko, najprej s starši, nato se priključijo bližnja okolica, šola in vrstniki ter pozneje cela vojska informatorjev: od množičnih medijev do družbenih omrežij, ki polnijo naše podzavestne globine.
Tukaj se skriva odgovor, zakaj pozitivne misli z lahkoto padejo na neplodna tla. Naš šestletni astronavt se pri svojih 42 letih verjetno ne spomni tega pogovora z mamo. Njegova podzavest pa se ga spomni zelo dobro, a spomni se le besed, kot so: nisi dovolj dober, zate je to nedosegljivo, neroden si, ne zmoreš. Te ideje pa odrasli 42-letnik zdaj nezavedno umešča v različne segmente svojega življenja že vrsto let in pri tem trpi, saj mu stvari ne uspevajo, ker ni dovolj dober, na drugi strani niti ne poskuša stopiti na katero drugo pot, saj mu podzavest pravi, da ni vredno poskusiti, ker mu je to nedosegljivo ali pa nima smisla, ker tako ali tako ne zmore.
Podoben primer je tudi zgodba 10-letnika Mateja, ki je očetu ponosno povedal, da bo kot odrasel uspešen poslovnež. Imel bo veliko hišo, dober avto in potoval bo po svetu. Oče sicer ni nič odgovoril, a ta nadobudni mali bodoči poslovnež je v času svojega odraščanja pogosto poslušal pogovore svojih staršev, dedkov in babic, ki so ob gledanju dnevnih poročil rekli: »Poglej jih, kakšne hiše in avte vozijo. To si lahko privoščijo samo kriminalci. Namesto da živijo takšno življenje, bi jih morali spraviti v zapor! Mi pošteni delavci pa samo garamo in se borimo iz meseca v mesec.« Tudi ta 10-letnik je odrasel in si celo življenje prigovarja, da bo prišel enkrat do dobro plačane službe, velike hiše, dobrega avta in da bo svet ležal na njegovi dlani. Uporabljal je vse tehnike pozitivnega mišljenja in afirmacije, a nič od tega se ni zgodilo, saj njegova podzavest pravi, da je to, kar si želi, dosegljivo kriminalcem. Če imaš denar, je ta zaslužen nelegalno in sprejemljiva je samo zaporna kazen, saj si ga verjetno ukradel. Ker pa kriminalna dejanja niso v skladu z Matejevimi vrednotami, ga bo podzavest »obvarovala« pred tem, da bi bil uspešen poslovnež z vsem, kar si je zamislil kot desetletni deček. Najpomembnejša naloga podzavesti je, da nas obvaruje in ohranja žive. Posledice idej in vzorcev iz preteklosti, ki niso v skladu s tem, kar si želimo kot odrasli, nas zavirajo pri doseganju ciljev in tukaj pozitivno mišljenje pogrne na celi črti.
Edini način, da bo pozitivno mišljenje delovalo, je sprememba naših podzavestnih vzorcev. Na srečo vsa dognanja zadnjih let na področju nevroplastičnosti dokazujejo, da misli sestavljajo možganske povezave, in dejansko si lahko predstavljamo, da naše možgane, ki so izjemno prožni, preoblikujemo in kadarkoli začnemo ustvarjati nove povezave, takšne, ki nam bodo služile. Enostavno povedano, možgane lahko reprogramiramo tako, da stare, uničujoče vzorce, ki smo jih pridobili v preteklosti, zamenjamo z novimi. Predstavljajte si, da imate na telefonu zastarelo mobilno aplikacijo, ki vam ne služi več dobro, saj dela počasi, včasih pa sploh ne deluje. Kot takšna je popolnoma neuporabna in potrebuje posodobitev. Enako je z našimi možgani; ko ugotovimo, da nam podzavestni programi otežujejo življenje, jih je treba posodobiti.
Enostaven in hiter način, da pridemo do uničujočih vzorcev podzavesti, ki nas zavirajo v življenju, je hipnoza. Hipnoza ni nič strašnega, saj gre za popolnoma naravno stanje uma, v katerem se dejansko večkrat dnevno znajdemo. S pomočjo hipnoze pridemo do vzorcev, ki nas zavirajo, saj pogledamo v občutke in ideje ter dogodke, ki so bili ključni za oblikovanje teh vzorcev. Zgodijo se »aha momenti«, kjer razumemo, od kod izvor idej, ki nas danes hromijo. Če zelo poenostavim, s pomočjo prekinitvenih tehnik pobrišemo ideje, ki so nas zavirale, in te nadomestimo s pravimi idejami, ki so za nas koristne in so v skladu z našimi vrednotami in razumevanjem sveta. Tukaj pa se zgodi pomemben preobrat, ko pozitivno mišljenje začne delovati, saj je v harmoniji z vašimi podzavestnimi idejami.
Četudi ste že obupali nad pozitivnim mišljenjem, ni vse izgubljeno. Verjetno samo ni bilo v skladu z vašimi podzavestnimi vzorci, ki so vas ves čas zavirali. Zdaj, ko veste, da lahko spremenite podzavestne ideje, ki bodo v skladu z vami, bo življenje teklo lahkotneje.
Prijavi se na popolnoma neobvezujoč BREZPLAČNI posvet, kjer se pogovoriva o tvojih težavah in skupaj ugotoviva, če oziroma kako jih lahko ZA VEDNO premagava s hipnozo.
Če na koncu posveta želiš mojo pomoč – super! Hitro bova našla popoln paket hipnoterapije zate.
Če pa ugotoviš, da zadeva ni zate – nič hudega. Vseeno tekom najinega pogovora dobiš obilo uporabnih nasvetov, ki ti bodo pomagali rešiti tvoje probleme.
Tako da za izgubit nimaš nič : )
*Zaradi mojega nabitega urnika, imam omejeno število mest za brezplačni posvet. Če zgornji gumb še deluje, imam še nekaj prostih mest.
*Zaradi mojega nabitega urnika, imam omejeno število mest za brezplačni posvet.
Če zgornji gumb še deluje, imam še nekaj prostih mest.
The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this. Read more
The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.